Smo eko–socialna kmetija Kocljevina, ki je ekološko kmetijstvo pričelo razvijati v letu 2015.
Z ustanovitvijo zavoda Kocljevina je na obrobju vasi Prosenjakovec tik pred mejo z republiko Madžarsko, dobilo v najem od občine Moravske Toplice opuščeni prehodni dom za tujce.
Od leta 2007 je bil objekt opuščen in ni služil svojemu namenu.
Ker je bil objekt prazen je začel propadati, prav tako je bila propadanju in zaraščanju prepuščena okolica objekta, ter pripadajoča kmetijska zemljišča.
Izpostavili bi, da zavod Kocljevina zaposluje predvsem ranljive družbene skupine (starejši, etnične manjšine, invalidi, ljudje z psihičnimi težavami, odvisnike,…).
Kjer delavci pridobijo znanja iz ekološkega kmetijstva:


Na Kocljevini smo pričeli z rekonstrukcijo prehodnega doma za tujce v ekološko kmetijo in proizvodnjo.
V letu 2015 smo se prijavili v ekološko kmetovanje, pri kontrolni organizaciji IKC-UM (SI–EKO–002).
Na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo zaprosili za skrajšanje preusmeritve in pridobili status ekoloških zemljišč.
Z letom 2016 smo pridobili certifikat iz pridelave in predelave kmetijskih pridelkov oziroma živil - certifikat št.32316.



Projekt "Čebela"

Untitled 1
Ministrstvo                                                                      Skladi

 

 

LogoČebela



"Projekt Čebela traja od 01.11.2018 do 31.12.2019.
V okviru tega projekta bomo izvedli pet sklopov delavnic.
V prvem sklopu bomo predstavili oblikovanje in izdelavo čebeljih panjev in čebelnjaka.
Najprej bo potekala delavnica o prilagoditvi delovnega mesta invalidnim osebam. Nabavili bomo lesnoobdelovalni stroj.
Nato bodo delavnice o pripravi in izdelovanju čebeljih panjev. Izdelovali bomo AŽ in LR panje.
Potem bo sledila predstavitev rezultatov prve delavnice, ki bo zajemala ogled in predstavitev čebeljih panjev, ter izdelanega čebelnjaka.
Zatem bomo v drugem sklopu predstavili osnove čebelarjenja, kjer bo predstavljena zgodovina čebelarstva, pomen čebele za okolje in čebelarje, čebelja paša, bivališča, oprema čebelarja, orodje in pripomočki za delo čebelarja, čebelji produkti med, cvetni prah, vosek, matični mleček, propolis, čebelji strup.
Nato bomo v tretjem sklopu predstavili oblikovanje in poslikavo panjskih končnic, ter izdelavo lesenih modelov za medeno testo.
V četrtem sklopu bomo predstavili pripravo medenega testa, oblikovanje, okraševanje in peko peciva iz medenega testa.
V petem sklopu bomo pripravili, oblikovali, izdelali sveče in mila, kreme, ter šampone.
Po vseh petih sklopih bomo izvedli degustacijo medenjakov, ter preizkus sveč, krem, mil in šamponov.
Po zaključku tega projekta želimo zagotoviti trajnost, ter razvijati in dopolnjevati omenjeno dejavnost še naprej, saj si želimo, da bi tudi v prihodnje dobili čim več projektov in tako pripomogli k uspešnemu razvoju in rasti naše pokrajine, kot tudi našega podjetja.
Zelo smo veseli, da smo bili izbrani za omenjeni projekt, saj je bilo za vzhodno Slovenijo izbranih 7 projektov, med katerimi je tudi naš."

Koordinator projekta Mario Balažic




Namen operacije:

Med naravno dediščino Slovenije sodi bogastvo žive in nežive narave: naravne posebnosti, ki so prvobitne, pristne, avtohtone, izjemne, enkratne, redke, stare, pestre, raznovrstne, pričevalne, izobraževalne ali prepoznavne, medtem, ko v kulturno dediščino sodijo človekove stvaritve in dejavnosti.
Na podlagi omenjenega lahko trdimo, da slovenski gozdovi, les, tradicionalne obrti, Kranjska čebela, čebelarjenje na slovenskem, čebelji produkti ter tradicionalno oblikovani izdelki iz lesa in čebeljih produktov, sodijo med naravno in kulturno dediščino Slovenije.
Omenjene vsebine so tudi podlaga za razvoj prilagojenih programov, primernih za delo in zaposlitev invalidov.
Glede na to, da je neprofitni zavod »KOCLJEVINA Prosenjakovci«, ustanovljen z namenom krepitve sonaravnega kmetijstva v lokalnem okolju, spodbujanja delovanja ljudi za sodelovanje, za zagotavljanje dodatnih ponudb proizvodov in storitev ter za razvoj novih možnostih zaposlovanja ali zagotavljanja novih delovnih mest, socialne integracije in poklicne reintegracije invalidov, kot najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, je namen operacije:



Cilji operacije:


Teme posameznega predavatelja

Mag. Miodrag Petrovič - magister organizacijskih ved

Karmen Smodiš – učitelj likovne vzgoje

Mag. Matevž Stanovnik - učitelj strokovno teoretičnih predmetov lesarstva in praktičnega pouka na zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana
Matjaž Moder - učitelj praktičnega pouka lesarstva na zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana
Dr. Stanko Kapun univ. dipl. inž. Kmet. - specialist za travništvo in pridelovanje krme
Štefan Šemen čebelarski mojster, pridelovalec in prodajalec čebeljih izdelkov in pridelkov;
Jožica Celec – medičarka
Luz Soto Bravo - Pachamama center

Rezultati projekta:


Operacijo Čebela (št. C3340-18-241005) sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Projekt "Skupaj za podeželje"

Untitled 1
MinistrsvoG                                                                      Skladi

 

 

LogoČebela



Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija


Območje operacije LAS Goričko se sooča z razdrobljeno ponudbo lokalno pridelane hrane, kar je posledica slabega medsebojnega sodelovanja ponudnikov kmetijskih pridelkov in prehrambenih produktov.
Rezultat je premajhna oskrba lokalnega prebivalstva, javnih zavodov in drugih institucij iz različnih sektorjev z lokalno pridelano hrano. Praksa kaže, da se omenjene institucije še vedno poslužujejo naročanja hrane, ki je cenovno ugodna, a dostikrat manj kakovostna na račun njene pridelave in predelave ter dolge poti od njive do krožnika.
Raziskave so pokazale, da velik problem na področju oskrbe z lokalno pridelano hrano predstavljajo socialno-varstveni zavodi, kjer je kar 60 % starejših od 65 let neprimerno prehranjenih.
Iz tega razloga želimo vzpostaviti povezovanje v kratke prehranske verige, in sicer skozi model sodelovanja v oskrbi z lokalno pridelano in predelano hrano, kar bo povezalo ponudnike lokalne hrane, odjemalce, potrošnike ter tržno-prodajno točko.

Tovrstno povezovanje različnih deležnikov v kratke prehranske verige bo:
• povečalo ponudbo lokalno pridelane hrane;
• doprineslo k čim večji porabi hrane v lokalnem prostoru;
• ponudnikom zagotovilo lažji dostop do tržišča, večjo prepoznavnost in boljše prodajne cene;
• odjemalcem zagotovilo dobavo lokalne hrane v skladu z njihovimi potrebami, brez večjih administrativnih ali časovnih ovir;
• lokalnemu prebivalstvu v vlogi potrošnika zagotovilo dostop do sezonske, kakovostnejše in hranljivejše lokalno pridelane in predelane hrane.

Cilj je po načelu kratkih prehranskih verig povezati razdrobljene ponudnike lokalne hrane, vzpostaviti tržno-prodajno točko kot manjkajoči člen med ponudniki in odjemalci ter poiskati potrošnike lokalne hrane, v oskrbo z lokalno pridelano hrano pa vključil tudi ranljive družbene skupine.

Projekt Skupaj za podeželje v lokalno okolje uvaja dve novi storitvi, in sicer:
• storitev na porodčju trženja, distribucije in uvajanja loklano pridelane in predelane hrane na jedilnike javnih/zasenih zavodov iz različnih sektorjev (tržno-prodajano točka);
• storitev na področju vključevanja lokalno pridelane hrane v loklano okolje ( promocijsko-informcijsko stičišče).

Vzpostavitev tržno-prodajne točke, preko katere bo trajno potekal dvosmerni prenos informacij od lokalnih ponudnikov hrane v okolju, do javnih/zasebnih zavodov iz različnih sektorjev, vzpostavlja stroritev na področju oskrbe z lokalno pridelano hrano in s prehranskimi produkti po načelu kratkih verig. Tržno-prodajna točka bo:
• ponudnikom lokalne hrane in prehrambenih produktov omogočala lažji nastop na trgu,
• odjemalcem zagotavila distribucijo hrane po načelu kratkih verig v skladu z njihovimi potrebami,
• lokalnemu prebivalstvu kot končnim potrošnikom zagotavila kakovostno hrano iz domačega okolja.

Tržno-prodajna točka kot posrednik med ponudniki in odjemalci bo skrbela za prenos informacij, zbiranje povpraševanj in ponudb, plasiranje lokalne hrane do odjemalcev ter za logistiko nasploh ter tako krbela za uspešno vpeljevanje in uporabo lokalne hrane v javnih zavodih in drugih institucijah iz različnih sektorjev.

Vključevanje ponudbe v lokalno okolje s pomočjo promocijsko-informacijsko stišišča:
• zagotavlja mreži ponudnikov pogoje za skupni nastop na trgu ter vključevanje njihove ponudbe v lokalno turistično ponudbo;
• zagotavlja fizično in cenovno dostopnost lokalno pridelane in predelane hrane širši populaciji ter bo dosega kupce, katerim je pot do kmetije ali lokacije ponudnika predolga;
• promovira lokalno hrano in produkte;
• nenazadnje zagotavlja kakovsotno ponudbo obiskovalcem območja.

Z vzpostavljanjem dveh novih storitev v lokalnem okolju vplivamo tudi na razvoj in ohranjanje slovenskega kmetijstva in podeželja ter spodbujamo lokalno gospodarstvo.


Operacija Skupaj za podeželje, sofinancirana v sklopu LAS Goričko 2020, je namenjena povezovanju in spodbujanju lokalnih ponudnikov, da se s svojimi pridelki in izdelki predstavijo na trgu. Izvedenih je bilo že več aktivnosti, med drugim je bila izdelana mreža ponudnikov s celotnega Goričkega. V sklopu tako imenovanih mehkih vsebin bo ob koncu projekta, ki se je začel lani, vzpostavljen model, ki bo omogočal lažje organiziranje in povezovanje ponudnikov ter jim zagotavljal lažji vstop na trg. Izvedena bodo tudi izobraževanja za ponudnike, javne zavode in potrošnike, saj želijo partnerji projekta ozaveščati o tem, da je lokalno in domače boljše od uvoženega.
Ena od ključnih pridobitev pa je tržno-prodajna točka na kmetiji Kocljevina. V njej se trenutno predstavlja osem ponudnikov iz različnih koncev Goričkega, ki so se omenjeni mreži že pridružili. V prodajni točki je možno kupiti vloženo sadje in zelenjavo, različne vrste domačih sokov in sirupov, stročnice in podobno. Podobna prodajna točka bo prihodnje leto vzpostavljena tudi v Šalovcih v Centru Volčin.
Ciljna skupina ponudnikov, ki jih želijo partnerji privabiti v mrežo, sicer niso že uveljavljeni in uspešni ponudniki, ampak tisti, ki spadajo v bolj ranljive skupine, to so starejši, upokojenci, osebe, ki so ostale brez službe, pripadniki madžarske manjšine. Zanje so pripravili tudi neobvezujočo zavezo, ki nima nobenih pravnih posledic. Na simbolni ravni so ponudniki s podpisom zaveze, ki so se mreži priključili ali morda o tem še razmišljajo, potrdili, da želijo svoje izdelke ponujati na prodajnih točkah. Sodelovanje v mreži zanje tako nima nobenih obveznosti, niti ni določeno, koliko količin pridelkov in izdelkov bi morali zagotoviti.

Damjana Nemeš, Pomurski vestnik





PARTNERSKA ZAVEZA
O POVEZOVANJU IN DOLGOROČNEM SODELOVANJU
LOKALNIH PONUDNIKOV V OPERACIJI LAS GORIČKO
»SKUPAJ ZA PODEŽELJE«


Spodaj podpisani lokalni ponudniki hrane in prehranskih produktov z območja LAS Goričko se s podpisom te Partnerske zaveze zavezujemo, da:

a. sprejemamo poglavitni cilj, kot je opredeljen v vlogi operacije Skupaj za podeželje in je hkrati izhodišče zaveze ter se glasi: »povečati ponudbo in dostopnost lokalno pridelane hrane, po načelu kratkih prehranskih verig doprinesti k čim večji porabi te hrane v javnih zavodih, drugih institucijah iz različnih sektorjev ter v lokalnem prostoru nasploh«;
b. se želimo čim bolje medsebojno poznati in da se bomo vzajemno podpirali ter povezovali pri ponujanju naših izdelkov in storitev z namenom doseganja večje tržne uspešnosti in skupne prepoznavnosti;
c. sprejemamo koordinatorsko vlogo Zavoda za turizem, šport in kulturo Šalovci pri vzpostavljanju in delovanju mreže ponudnikov vsaj do konca operacije Skupaj za podeželje;
d. se bomo po svojih najboljših močeh udeleževali dogodkov, ki jih v okviru te operacije in tudi zunaj nje pripravlja in izvaja Zavod za turizem, šport in kulturo Šalovci z namenom predstavitve, promocije in trženja lokalno pridelane hrane in prehranskih produktov: kot na primer kmečke tržnice, priložnostni dogodki v Centru Volčin idr.;
e. se bomo po svojih zmožnostih vključevali tudi v druge aktivnosti operacije Skupaj za podeželje, zlasti tiste aktivnosti, katerih cilj je krepitev zmogljivosti, vključevanja ponudbe v lokalno okolje, vzpostavljanja modela oskrbe z lokalno pridelano in predelano hrano ter komunikacijo z deležniki;
f. bomo kot člani mreže nadaljevali z medsebojnim povezovanjem in sodelovanjem kar se da dolgo, zaželeno tudi po koncu operacije Skupaj za podeželje;
g. smo pripravljeni v mrežo sprejeti vedno nove ponudnike iz lokalnega prostora, ki bodo izrazili željo po tem in ki bodo izpolnjevali s to zavezo določene pogoje.

Zaželene oblike vzajemnega sodelovanja in povezovanja ponudnikov, ki smo podpisniki te partnerske zaveze, so:

a. posredovanje informacij posameznega ponudnika potrošnikom in strankam o ponudbi ostalih ponudnikov v mreži;
b. skupni nastopi na sejmih, tržnicah in priložnostnih dogodkih;
c. pobude za oblikovanje skupnih prehranskih produktov;
d. medsebojno spodbujanje za doseganje čim boljše kakovosti in tržne zanimivosti pridelane hrane in prehranskih izdelkov;
e. medsebojno informiranje o prodajnih priložnostih in željah ter potrebah potencialnih potrošnikov oziroma strank;
f. skupno prizadevanje za iskanje novih strank in novih tržnih priložnostih, zlasti v ustanovah, kot so vrtci, šole in podobno;
g. vabljenje novih članov v mrežo, zlasti še tistih, ki prihajajo iz ranljivih skupin, kot na primer madžarske narodne skupnosti, mlajši, starejši, Romi in drugi.

Vsi podpisniki se strinjamo, da je članstvo v partnerski mreži, ki nosi naziv Skupaj za podeželje, prostovoljno in brezplačno. Pristop k tej zavezi oziroma članstvo v partnerski mreži je povsem prostovoljno in je od njega mogoče kdaj koli odstopiti na podlagi pisne izjave poslane koordinatorju mreže in to brez vsakršnih pravnih, finančnih ali moralnih posledic. Koristi, ki jih kot podpisniki te zaveze smemo pričakovati, so predvsem:

a. večja tržna uspešnost pri prodaji naše hrane in prehranskih produktov strankam oziroma potrošnikom;
b. večja medijska prepoznavnost in večja prepoznavnost s strani potencialnih strank in potrošnikov;
c. učinkovitejša medsebojna komunikacija in komunikacija s potrošniki in strankami;
d. pomoč koordinatorja mreže pri promociji ponudnikov in posredovanju informacij do potrošnikov oziroma strank.

Pogoji, da se nekdo lahko priključi mreži Skupaj za podeželje, so:

a. svojo dejavnost pridelave in/ali predelave hrane opravlja na območju LAS Goričko;
b. svojo dejavnost ima ustrezno registrirano oziroma ima ustrezna dovoljenja za prodajo hrane in prehranskih produktov;
c. ga je v mrežo povabil koordinator mreže Zavod za turizem, šport in kulturo Šalovci, ali že obstoječi član mreže, ali pa je sam izrazil željo za tem;
d. njegovo priključitev podpirajo vsi ostali člani mreže.

Članstvo v partnerski mreži Skupaj za podeželje preneha, v kolikor:

a. tako željo pisno izrazi sam član mreže;
b. večina članov mreže iz upravičenih razlogov zahteva njegovo izključitev;
c. se dokaže škodljivo ravnanje člana mreže napram ostalim članom ali mreži sami.


Zavod Kocljevina je partner v projektu SKUPAJ ZA PODEŽELJE, ki je bil izbran v okviru JAVNEGA POZIVA za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja »LAS Goričko 2020« v letu 2019 za sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija
Partnerji:

- DRUŠTVO ZA PREPIH ZNANJA IN INFORMACIJ VÖTER
- KOCLJEVINA
- ZTŠK Šalovci
- DOM BRIGITA

Kontakt

KOCLJEVINA – zavod za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, Prosenjakovci
Prosenjakovci 67c, 9207 Prosenjakovci

Matična številka:6900020000, Davčna številka: 24598135
Transakcijski račun: SI56 6100 0001 1314 039, Delavska hranilnica
Pravnoorganizacijska oblika: Zavod
Datum vpisa v sodni register: 21.08.2015
Direktor: Alojz Kavaš

Email: zavod.kocljevina@gmail.com.
Telefonska številka: +386 599 586 51








Linki


Spletna stran evropske kohezijske politike


Spletna stran ministrstva za kulturo


Népújság - Članek o projektu "Čebela"


Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije - Članek o projektu "Čebela"


Spletna stran projekta Mura Raba Tour